Na že četrti Mednarodni poslovni Linux in odprtokodni konferenci (IBLOC), ki jo podjetji GV Izobraževanje in ISG pripravljata 29. in 30. septembra v Portorožu, bodo med drugim pripravili okroglo mizo o razširjenosti odprtokodne programske opreme v javni upravi v EU in v Sloveniji. Na okrogli mizi, okrog katere se bodo usedli domači in tuji strokovnjaki za odprto kodo v javni upravi, bodo razpravljali tudi o tem, kako lahko javna uprava z uporabo odprte kode prispeva k razvoju lokalnih gospodarstev in k ohranjanju znanja v državi. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je zatrdil, da se tudi slovenska javna uprava zaveda pomena odprte kode, in zagotovil, da bo prihodnje leto stekel projekt celovitega uveljavljanja odprtokodnih namiznih sistemov v državni upravi in drugih telesih javne uprave. Le tako bo lahko Slovenija ujela korak z razvojem na tem področju v drugih državah.

Kot poudarja Tomi Ilijaš, direktor novogoriškega podjetja Arctur, v katerem razvijajo programsko opremo in ponujajo druge informacijske storitve, lahko javna uprava z uporabo odprte kode bistveno pripomore k razvoju nacionalnega gospodarstva ter k razcvetu malih in srednjih IT-podjetij v državi. »Z razvojem prostega programja pridobi lokalno okolje bistveno višjo relativno dodano vrednost in ohrani več dobička, kot če se v tem okolju uporablja licenčno programsko opremo,« trdita David Pahor in Tomi Ilijaš, ki bosta poleg drugih uglednih strokovnjakov predstavila svoje poglede na letošnji konferenci IBLOC. Menita, da je prav naloga lokalnih in državnih oblasti, da širijo uporabo odprte kode, tako da usmerjajo davkoplačevalski denar v razvoj odprtokodnih rešitev ter najemajo za izdelavo rešitev in za vzdrževanje opreme specializirana lokalna podjetja.

Razvoj odprtokodnega programja ni brezplačen, prav tako ne njegovo vzdrževanje, čeprav se je to prepričanje uveljavilo med laično javnostjo. Drži pa, kot govorijo primeri iz mnogih evropskih držav, da lahko javna uprava z uporabo odprte kode v primerjavi z uporabo licenčnega programja precej prihrani. V nizozemskem mestu Eindhoven, v katerem je javna uprava začela prehajati na odprto kodo letos spomladi, načrtujejo, da bodo s tem glede na stroške z licenčno programsko opremo do prihodnjega leta prihranili 166.000 evrov, do leta 2008 pa kar pol milijona evrov.

Take izkušnje ima po besedah dr. Gregorja Viranta tudi slovenska javna uprava, v kateri je odprta koda na strežniški ravni že zelo razširjena. »Podrobnih primerjav med stroški uporabe in vzdrževanja licenčnega in odprtokodnega programja nismo delali, vendar lahko rečemo, da z odprtokodnimi rešitvami prihranimo več kot 50 odstotkov licenčnine ustreznega lastniškega produkta.« Še večji prihranek pričakujejo ob celoviti uveljavitvi odprte kode v namizno opremo, čeprav bo tudi vložek v znanje in v prehod na nov sistem pri tem večji, kot je bil za uvajanje odprte kode na strežniški ravni. »Po krajšem zastoju pri delovanju v tej smeri nameravamo v prihodnjem letu pripraviti celovit projekt uveljavljanja odprtokodnih namiznih sistemov, s čimer bi ujeli napovedano večjo rast uporabe odprte kode za namizja v tujini v letu 2008,« je zagotovil minister. Zaveda se, da je odprta koda, ki odpira obsežen trg znanja, za vsako državo, še posebno pa za Slovenijo, edinstvena priložnost in da bodo pri tem največ pridobila države, katerih ustanove bodo na področju odprte kode najbolj aktivne. »Države EU morajo vlagati v razvoj odprtokodne programske opreme in s tem rešiti odvisnosti od mega korporacij,« je prepričan dr. Virant.

Strokovnjaki poudarjajo, da se vloga javne uprave pri širjenju odprte kode in pri spodbujanju za to specializiranega lokalnega gospodarstva ne konča pri zagotovilih, da bodo državne in regionalne oblasti uporabljale odprto kodo namesto licenčnega programja. Marsikje namreč javna uprava sama, s svojimi zaposlenimi razvija in vzdržuje odprtokodno rešitev, še več je primerov, ko pri tem javni organi sodelujejo le z zelo majhnim krogom podjetij, kar ni dobro za razvoj celotne mreže IT-podjetij v državi, ampak koristi le nekaj velikim ponudnikom. Dr. Gregor Virant je vsaj med vrsticami priznal, da je tudi v slovenski javni upravi podobno. »Pri tem sodeluje manjše število strokovnjakov, ki lahko obvladujejo velik obseg storitev in procesov,« je povedal. Delna nepravilnost, ki jo delajo javni organi po vsej Evropi in drugod po svetu, pa je, da ne omogočajo dostopa do izvorne kode svojih rešitev. Čeprav s tem ne kršijo odprtokodne licence določenega programja, delujejo v nasprotju s poglavitnim načelom prostega programja, namreč da lahko odprtokodne rešitve preskuša, spreminja in izboljšuje prav vsak. Kot pojasnjuje Gorazd Golob, predsednik programskega odbora konference IBLOC, to načelo omogoča, da spremembe, popravke in izboljšave izkoriščajo tudi drugi uporabniki, poleg tega pa pospešuje razvoj novih rešitev v vsej skupnosti in s tem pospešuje celoten gospodarski razvoj.

Uporaba odprtokodnega namizja je osrednja tema letošnje konference IBLOC, odnos javne uprave do tega vprašanja pa le ena od zanimivih tematik, o katerih bodo razpravljali strokovnjaki iz vsega sveta. Konference, na kateri konferenca pričakujejo več kot tristo udeležencev, saj je najpomembnejši strokovni dogodek v jugovzhodnem delu Evrope, bo ponudila priložnost, da tehnični razvijalci in IT-managerji izvedo najpomembnejše novosti na področju odprte kode in prispevajo k rojstvu novih idej. Dogodek je pomemben tudi za slovenska podjetja, ki ponujajo informacijske rešitve, saj bodo lahko predstavila svoje ideje in morda sklenila novi posel.